Poleg pokrajinskih upodobitev Dalmacije, Toskane in Umbrije so na ogled portreti in žanrski prizori kmetov in ribičev, pa tudi mestne pokrajine iz Pariza in Benetk. Na ogled so tudi slike iz njegove serije Cavallini, v katerih so konjske slike postale simbol svobode in človečnosti, pa tudi dela iz njegove serije “Nismo zadnji”, napisana v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Ob tej razstavi bo galerija MAGNET predstavila obsežno knjižno dokumentacijo o Zoranu Musicu z besedili Petra Handkeja, zbiratelja in glasbenega strokovnjaka, Siegberta Metelka ter likovnih kustosov Ivana Rističa in Nataše Ivanović.

…. ……………. Glasba tako kot redki drugi umetniki skozi življenje in umetnost združuje lastnosti jadranske alpske regije, katere usoda danes gani vsa srca. Rojen v Gorici pred prvo svetovno vojno in odraščen na območju okoli Trsta, se je že v mladih letih preselil na Štajersko in Koroško, nato se šolal na akademiji v Zagrebu, od koder je obiskal Dunaj in Prago ter nazadnje v Benetkah le kot umetnik Potencial prepozna, je otrok našega prostora. Motivi umetniškega ozemlja Veneta in Dalmacije ter estetika bizantinske tradicije teh vzhodnih ozemelj so bili osnova njegove umetnosti. Od tam se je njegovo zanimanje razširilo na Madrid in nazadnje na Pariz, ki si ga je za drugo svetovno vojno izbral za glavno rezidenco poleg Benetk. Iz srednjeevropskega je postal Evropejec in razvil svoje najmočnejše sile v polarnosti Zahodne in Vzhodne Evrope.

Sredi svojega življenja so ga vlekle tudi grozote naše evropske usode. Leta 1944 so ga SS ujeli in deportirali kot domnevnega sodelavca upora proti Dachauu. Lepota in grozota našega časa je doživel in povezal z globinami naše preteklosti, podeželskimi tradicijami Dalmacije ter sijajem in eleganco starih Benetk ter prijetnostjo starega avstrijskega območja. Iz tega glasbena umetnost črpa svojo posebnost in nam lahko v času nemira in razdrobljenosti pomaga, da prepoznamo, kaj naj bi globoko združevalo ta jugovzhodni del stare srednje Evrope, globoko, humano kulturo in občutljivost, ki povezuje človeka in naravo. ……….

Siegbert Metelko (iz kataloga ALBERTINA 1992/93)

TV prispevek k odprtju razstave